Je bolj zdrav jamski človek ali nabiralec?

Zagovorniki različnih prehrambenih režimov vsak zase trdijo, da so najbolj zdravi. Kaj o tem pravi stroka in kdaj stopimo čez rob motenj hranjenja?

Za dietami se lahko skrivajo motnje hranjenja

"O motnjah hranjenja govorimo takrat, ko oseba uporablja način hranjenja za blažitev svoje duševne stiske," pojasnjuje Aleksandra Rožman, socialna delavka iz Svetovalnice za motnje hranjenja Introspekta. "To pomeni da oseba proces hranjenja, na primer izbiro hrane, pripravljanje hrane in sam način hranjenja, uporablja za izmikanje slabemu počutju, za omamljanje. S pomočjo raznolikih diet nadzoruje svoje čustvovanje in se izmika neprijetnim čustvom."

Ob trenutnih družbenih trendih, kot sta cenjenost bio prehrane in skrb za ohranjanje fizične kondicije oziroma mišičasto telo, sta se pojavili dve sodobni obliki motenj hranjenja, kot sta ortoreksija in bigoreksija. "Najverjetneje so to razširjene oblike izražanja duševne stiske tudi zato, ker so njihove značilnosti družbeno sprejemljive, lahko tudi zaželene," poudarja Rožmanova. "To v določeni meri omogoča relativno prikrivanje težav, saj lahko zgleda, da oseba le skrbi za zdrav življenjski slog."
V svetovalnici se usmerjajo k čim zgodnejšemu prepoznavanju in preprečevanju razvoja motenj hranjenja pri otrocih. "Srečujemo se s tem, da starši velikokrat še vedno pozno reagirajo na otrokove težave. Tudi zato, ker so DIETE tako zelo vpete v naš družbeni prostor in iz določenih vidikov normalizirane, zgodnje duševne težave, ki se kažejo na področju otrokovega hranjenja, pa niso prepoznane kot znak za alarm," razlaga Rožmanova. "Moramo vedeti, da ko starš pride z najstnikom v obravnavo, ima otrok za seboj navadno že leta težav na področju hranjenja in čustvovanja, ki pa niso bile v zadovoljivi meri zaznane. To lahko odpravimo, če ponavljajoče otrokove težave, kot so odrekanje hrane, prenajedanje in poskuse HUJšANJA, jemljemo kot znak, da je otrok ujet v duševno stisko in da je smiselno poiskati strokovno pomoč."
V sodobnem času smo priča različnim prehranjevalnim režimom, katerih zagovorniki vsak zase pravijo, da so najbolj zdravi, najbolj učinkoviti pri hujšanju ali ohranjanju telesne teže, nekateri pa obljubljajo tudi ozdravljenje od kroničnih ali drugih težkih bolezni, kot je rak. "Na enem robu skrajnosti ljudje uživajo ogromne količine mesa, na drugem pa so tisti, ki se prehranjujejo izključno s sadjem in zelenjavo," pravi bralka in dodaja, da si lahko ob vsej "dietni ponudbi" vsaj zmeden. "Ob tem bode v oči, da lahko enkrat raka ozdraviš tako, da ješ skoraj samo beljakovinsko hrano, drugič pa, da jih popolnoma izločiš."

Izključevanje živil je lahko škodljivo

Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) poudarjajo, da obstaja ogromno vrst modnih diet, ki so pogosto in prehransko neuravnotežene. "Večina jih je neživljenjskih in ljudje z njimi hitro odnehajo," pravjo na NIJZ. "Praviloma se pojavljajo spomladi in poleti in so bolj usmerjene na izboljšanje estetskega videza uporabnika, lahko pa tudi na izboljšanje zdravstvenega stanja in preprečevanja kroničnih obolenj."
Izključevanje določenih živil iz vsakodnevne prehrane je v nasprotju s smernicami zdravega prehranjevanja, ki so osnovana na številnih znanstvenih dognanjih. "Le te ne priporočajo enovrstne prehrane, kot jih priporočajo številne modne DIETE," poudarjajo na NIJZ. "Pri dietnem prehranjevanju lahko pride do pomanjkanja nekaterih hranil ali pa do prekomernega vnosa drugih. Takšno prehranjevanje je lahko pri dolgotrajni praksi škodljiva za zdravje."
Med paleo in presnojedstvom
Paleo DIETA, ki vsebuje veliko mesa, temelji na načinu prehranjevanja ljudi v paleolitiku, ko so je oblikoval genetski ustroj in presnovni mehanizem. "Ta način prehranjevanja posnema takratno prehrano in vključuje predvsem sveža živila, izključuje pa industrijsko predelana živila in sladkor, kar je pohvalno. Vendar pa izključuje tudi nekaj pomembnih živil, kot npr. žita, stročnice, mleko in mlečne izdelke," pravita Matej Gregorič in Vida Turk z NIJZ. "Ta način prehranjevanja temelji torej na zelenjavi, sadju, mesu, morski hrani, oreščkih, semenih ter vključuje zdrave maščobe."
Na drugi strani je t. i. "raw foodism" ali presnojedstvo, ki je v bistvu veganska hrana, v kateri niso dovoljena termično obdelana živila nad 45 stopinj Celzija. Gre za uživanje sadja, zelenjave, žitaric, oreščkov in svežega cvetja. "Kljub temu, da se termično labilne snovi v živilu obdržijo, pa pri takem načinu prehranjevanja pride do nižjega vnosa vitamina B-12, vitamina D, kalcija, cinka in omega-3 nenasičenih maščobnih kislin v primerjavi z vsejedi," pojasnjujeta Gregorič in Turkova. "Izločitev vseh živil živalskega izvora iz prehrane poveča tveganje za pomanjkanje določenih hranil, predvsem omenjenih mikrohranil, kar ima lahko določene dolgoročne zdravstvene posledice. Elementa cink in železo imata omejeno biorazpoložljivost iz rastlinske prehrane, zato njun nezadosten vnos predstavlja tveganje za ljudi, ki se prehranjujejo na ta način."

Shujševalnim dietam pogosto sledi razočaranje
Shujševalne DIETE imajo pogosto za posledico razočaranje, ker ne nudijo trajnejše spremembe pri ohranjanju telesne teže. "Posredno vplivajo na nezdrave prehranjevalne vzorce ter neustrezna razmerja hranil v prehrani, kar privede tudi do drugih zapletov ali t. i. jo-jo efekta," opozarjajo na NIJZ. "Vsako hitro in nestrokovno vodeno HUJšANJE obremenjuje telo, ga izčrpa ter osiromaši zaloge VITAMINOV in MINERALOV ter ostalih za telo nujno potrebnih hranilnih snovi."
Glede diet z manj maščobami na NIJZ poudarjajo, da je zmotno prepričanje, da so le maščobe krive za razvoj debelosti, čeprav je ta povezava značilna. "Maščobe v prehrani so nujne, še zlasti zato, ker so nekatere maščobne kisline življenjskega pomena, z njihovim vnosom pa lahko vplivamo tudi na vnos v maščobah topnih VITAMINOV," poudarjata Gregorčič in Turkova. Poleg tega nekateri industrijski izdelki z nizko vsebnostjo maščob vsebujejo večje količine sladkorja.

Učinkov ločevalne DIETE stroka ne potrjuje
Ločevalnih diet je več vrst, med drugim aktualna, ki ne priporoča, da bi na isti dan uživali beljakovine in ogljikove hidrate, pri čemer energijskega vnosa hranil drastično ne omejuje. "Omenjena DIETA temelji na filozofiji, da kombiniranje živil po shemi izboljša presnovne procese," pojasnjujeta Gregorič in Turkova.
William Howard Hay je leta 1911 predlagal ločevalno DIETO na podlagi ugotovitev, da naj bi napačno kombiniranje hranil (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati) vodilo do debelosti in nekaterih drugih zdravstvenih težav. "Vendar pa novejše raziskave tega niso potrdile," pravijo na NIJZ. "Ta DIETA tudi nima nobene strokovno utemeljene razlage."
DASH DIETA (Dietary Aproach to Stop Hypertension), ki je bila prvotno zamišljena za zniževanje krvnega tlaka, pa temelji na zdravi uravnoteženi prehrani z veliko sadja in zelenjave ter nemastnih mlečnih proizvodih, zmanjšati pa je potrebno tudi vnos maščob in enostavnega sladkorja. "Fitokemikalije (vlaknine, kalcij, kalij, magnezij in druge), ki jih je v tej prehrani v izobilju, ugodno vplivajo na višino krvnega tlaka," pojasnjujejo na NIJZ. "Poleg tega ima DASH metoda mnogo dobrih lastnosti, ker znižuje HOLESTEROL, ugodno deluje na srce in ožilje ter ugodno deluje na celotno telo."

Vir: http://www.zurnal24.si/paleo-dieta-presnojedstvo-diete-motnje-hranjenja-hujsanje-locevalna-dieta-clanek-252284

Deli z ostalimi

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo POLITIKO PIŠKOTOV

EU Cookie Directive Module Information